Podopustniška depresija: Ne iščite sreče na delovnem mestu

Ojoj, spet služba!" je marsikomu po dopustniško preživetem poletju švignilo skozi možgane, ko se je vrnil na delovno mesto. Nekateri obdobju po dopustu pravijo kar podopustniška depresija, a to je zgolj pogovorna fraza, nikakor pa ne ustrezen strokovni izraz za počutje ob vrnitvi v delovno rutino, se strinja psihologinja, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in urednica spletne strani psihologijadela.com dr. Eva Boštjančič. "Depresija je globoko, dolgotrajno bolezensko stanje, s katerim težko primerjamo naše slabo razpoloženje po dopustu. Bolje bi bilo govoriti o podopustniškem obžalovanju. Po dopustu obžalujemo zaključek nečesa prijetnega. Zaključek dogajanja, povezanega s prijetnimi čustvi, ko imamo možnost odklopa, ko je prisotnega manj stresa. Gre tudi za obžalovanje po prijetnih prijateljskih odnosih in zaradi tega se nekaj dni po dopustu ne počutimo ravno na vrhuncu delovne vneme," razlaga psihologinja.

Učinek dopusta izpuhti v treh dneh

Raziskave so pokazale, da učinek dopusta izpuhti v prvih treh delovnih dnevih po vrnitvi na delovno mesto, pravi sogovornica. "Učinki dopusta so kratkotrajni. Nova spoznanja na področju nevroznanosti in čuječnosti pa nas usmerjajo v to, da je pomembno, da se ustavimo, ko na dopustu doživljamo prijetne dogodke, ob katerih se počutimo sproščene, dobre volje, opolnomočeni. Da tisti trenutek postanemo in uživamo v teh dogodkih. To pomeni, da se jih zavedamo na telesnem, duševnem in čustvenem nivoju. Na ta način, ko obstanemo s temi prijetnimi dopustniškimi občutki, se vzpostavljajo v naših možganih nove povezave in te nam kasneje na delovnem mestu olajšajo spoprijemanje s stresom oziroma nam to omogočajo," pojasnjuje Eva Boštjančič, zakaj je pomembno dopust doživeti z vsemi čuti. Taki trenutki so lahko tudi čisto drobni, ko se na primer z avtom vozimo po lepi pokrajini in na radiu igra naš najljubši komad, doda za primer: "Takrat se ustaviš morda pet ali deset sekund in si samo v tistem trenutku ter z vsem svojim telesom podoživiš svoje občutke. To lahko gradi oporo našemu funkcioniranju v napornih trenutkih, ki nas čakajo jeseni na delovnem mestu."

Iščimo občasne popestritve svojega dela

Dopust na človeka učinkuje blagodejno. Kako dolgega izbrati, da bo najbolj učinkovit in da po vrnitvi na delo ne bo slabe volje, se že dolgo sprašujejo raziskovalci. "Po izsledkih raziskav je priporočilo, da zaposleni potrebuje vsaj 14-dnevni dopust. To poletje sem govorila s kar nekaj menedžerji, ki so bili med letom zelo obremenjeni na odgovornih delovnih mestih. Vsi so poročali o tem, da prvi teden dopusta zanje v resnici ni bil dopustniški. Čutili so veliko nemira, iskali samega sebe, izražena je bila močna potreba po počitku, odklopu. Ampak oni, čeprav so bili na dopustu, niso mogli odklopiti. Šele drugi teden jim je prinesel olajšanje, sprostitev," razlaga sogovornica, da pri vsakodnevno stresnih službah potrebujemo nekaj časa, da telo sploh zazna, da smo na dopustu.
Motiviranosti, osredotočenosti na delovnem mestu tudi ni vedno lahko vzdrževati. "Nikakor ne smemo pričakovati, da bomo vse dni na delovnem mestu enako zavzeti, enako zadovoljni, in ne iščimo sreče na delovnem mestu. Pomembno je, da opravljamo delo, za katero imamo ustrezne kompetence, za katero imamo ustrezno zunanje in smo notranje motivirani, hkrati si iščimo občasne popestritve našega dela," svetuje Boštjančičeva. Konkretno, lahko si na novo organiziramo delovne naloge, denimo da na elektronsko pošto odgovarjamo šele ob koncu delovnika in ne na začetku. "Iščimo svojo optimalno pot. Ni se treba zgledovati po raznoraznih člankih z nasveti, ni se treba zgledovati po sosedih, ampak predvsem poslušajmo sebe, kakšen bioritem imamo. Na osnovi izkušenj tudi vemo, v katerih trenutkih smo se dobro počutili na delovnem mestu, in si jih spet naredimo take ali pa poiščimo nove," zaključi Eva Boštjančič.