Vanessa Čokl
Obstaja možnost, da se bo predsednik republike odločil predlagati kandidata/kandidatko, ki se ni prijavil(a) na razpis, kot je to že bil storil pred leti v primeru akad. prof. dr. Marijana Pavčnika. Tako ta čas kaže v zvezi z nedokončanim postopkom za imenovanje novega ustavnega sodnika ali sodnice, že devetega člana ustavnega sodišča (od devetih), odkar je šef države Borut Pahor.
To je novo, ni pa nepričakovano v začetku leta 2021, v katerem predsednika republike spet čaka nekaj kadrovanj na visoke položaje v državi in tudi na mesta slovenskih predstavnikov na mednarodnih sodiščih.
Predsednik Pahor je konec lanskega leta, po tako rekoč celoletnem iskanju novega ustavnega sodnika ali sodnice, naposled pritisnil na zavoro. Po enem krogu posvetovanj s poslanskimi skupinami v že tretji ponovitvi poziva za eno mesto sodnika na ustavnem sodišču decembra državnemu zboru v izvolitev ni predlagal nikogar (prijavljeni so bili dr. Andraž Teršek ponovno, mag. Marko Starman, dr. Rok Svetlič, dr. Urban Vrtačnik in sploh nepravnik Marjan Lekše).
Po prvem pozivu kandidatom za sodnika ustavnega sodišča je predsednik republike, spomnimo se, lansko pomlad predlagal najprej dva: profesorja prava dr. Andraža Terška in vrhovno sodnico Barbaro Zobec, ker je ocenil, da je za zadnjo izvolitev na to mesto do leta 2025 primerno, da imajo poslanke in poslanci možnost izbrati izmed dveh tudi po profilu različnih kandidatov. Obenem pa je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami takrat ugotovil, da ni mogoče za nobenega od kandidatov trditi, da ima zagotovljeno trdno in prepričljivo potrebno večino za izvolitev. Nakar je Zobčeva od kandidature odstopila, Teršek pa nato, junija lani, v DZ ni dobil zadostne večine.
Po novem javnem pozivu je predsednik predlagal dr. Anžeta Erbežnika. Po opravljenih posvetovanjih s poslanskimi skupinami, ki so kazala, da bi podpore za izvolitev lahko bilo dovolj. Torej najmanj 46 poslanskih glasov. A je glasov na seji državnega zbora oktobra spet zmanjkalo. Predsednik republike je zato znova objavil javni poziv in ta postopek se torej nadaljuje v letu 2021, predzadnjem v drugi Pahorjevi predsedniški petletki.
"Še vedno ostaja mnenje, da se je koristno izogniti glasovanjem o kandidatih za pomembne državne položaje v času poglobljene politične negotovosti, da pa se s kandidaturami, ki uživajo širšo podporo, nadaljuje," pravijo pri Pahorju
O trenutnem stanju odprtih postopkov so iz Pahorjevega urada za Večer odgovorili, da je predsednik republike po običaju pooblastil generalno sekretarko Natašo Kovač, da pred naslednjim krogom formalnih posvetov vodij poslanskih skupin pri predsedniku z njimi opravi neformalna posvetovanja.
"Še vedno ostaja mnenje, izraženo v prvem krogu posvetovanj, da se je koristno izogniti glasovanjem o kandidatih za pomembne državne položaje v času poglobljene politične negotovosti, da pa se s kandidaturami, ki uživajo širšo podporo, nadaljuje," pravijo pri Pahorju.
Predsednik republike je tako po opravljenih pogovorih kandidaturo dr. Maje Brkan za sodnico Splošnega sodišča EU v Luksemburgu decembra poslal v državni zbor. Za Sodišče EU v Luksemburgu pa ocenjuje, da hitenje ni potrebno, saj se mandat sodnika dr. Marka Ilešiča izteče šele oktobra letos.
Pri Pahorju pa dopuščajo možnost, da bodo vsaj za odločitev o članu/članici sveta Banke Slovenije dovolj neformalna posvetovanja, ki jih generalna sekretarka opravlja ta in jih bo tudi še prihodnji teden.
