Odhod vodje Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Maria Fafangela iz vladne svetovalne skupine so opazili tudi na Hrvašem. Vodilni svetovalec za covid-19 se je umaknil zaradi neenotnih pogledov na ukrepanje v epidemiji, ki ne daje rezultatov, piše Jutarnji list. Hrvaški mediji navajajo visoko številko umrlih koronapozitivnih, kar Slovenijo uvršča med najbolj prizadete od te nalezljive bolezni, med razlogi pa omenjajo v povprečju staro slovensko populacijo in visoko številko bivajočih v domovih za starejše. No, povzeli so tudi ponedeljkovo izjavo Mateje Logar iz ljubljanske Infekcijske klinike, da so načini beleženja covidštevik od države do države drugačni, v Sloveniji pa se za vse, ki so bili na testu pozitivni na covid-19 in so nato umrli, šteje, da so življenje izgubili zaradi koronavirusa.
Jutarnji list se sprašuje tudi, kako je mogoče, da je tako visoka smrtnost v državah, ki so v prvem valu koronavirusa in tudi v drugem sprejele zelo stroge ukrepe. Zdaj pa je tako, da tam, kjer so bili od začetka ukrepi zelo strogi, slika ni nič boljša kot v državah z milejšimi omejitvami. Bo treba ugotoviti, da je virus v resnici veliko nevarnejši, kot smo mislili, in da ga samo omejitve, kakor smo jim priča, ne bodo premagale, piše v zagrebškem časopisu Gojko Drljača. Kaj če je vpliv ukrepov na koronavirus manjši, kot se je mislilo, (se) sprašuje iz primerov Hrvaške, Slovaške in Slovenije.
Iz hrvaške optike (sosedi so tudi v drugem valu epidemije dolgo vztrajali s popolno odprtostjo življenja, še ko smo v Sloveniji že dolgo obvezno maske nosili tudi v zaprtih prostorih, na Hrvaškem tega ukrepa ni bilo, gostinske lokale so začeli zapirati šele v začetku decembra ...) sta Slovaška in Slovenija v jesensko poglavje epidemije vstopili z najstrožjimi ukrepi, precej bolj radikalnimi od hrvaških. Slovaška je prva šla v množično testiranje svojih prebivalcev. Če drži, kakor pravijo epidemiologi, da se učinki ukrepov pokažejo v dveh do treh tednih, potem bi tako na Slovaškem kot v Sloveniji epidemiološka slika, ob primerljivih deležih okužb v vseh treh primerjanih državah, morala biti veliko boljša, pa ni, piše Jutarnji list.
