Jarčeva ulica
Leta 1945 so staro ulico v Brezju poimenovali Stranska ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Jarčevo ulico. Miran Jarc (1900-1942) je bil pesnik, pripovednik in dramatik. Pesnil je že v času avantgardno razgibane novomeške pomladi. Leta 1927 je v samozaložbi izdal prvo ekspresionistično pesniško zbirko Človek in noč. V Novembrskih pesmih iz leta 1936 se je preusmeril k tradicionalno oblikovanim socialnim vprašanjem, v Liriki iz leta 1940 pa k domovinskemu občutju in slutnji bližajoče se vojne. V dramskih pesnitvah Ognjeni zmaj (1923) in Vergerij (1927-1932) se izražajo njegova razklanost na humanizem in revolucionarno pragmatiko, snov in duha ter moško in žensko načelo. Leta 1932 je napisal roman generacije Novo mesto. Po okupaciji Jugoslavije se je leta 1942 pridružil partizanom in istega leta padel na Pugledu v času velike roške ofenzive. Leta 2008 so Jarčevo ulico podaljšali za približno 160 metrov.
Jarnikova ulica
Leta 1947 so novo ulico v Novi vasi poimenovali Jarnikova ulica. Urban Jarnik (1784-1844), pesnik in jezikoslovec, je pisal domoljubne, idilične, moralistične in panteistično navdahnjene predromantične pesmi o naravi, vesolju in erotiki, ki jih je objavljal v Carinthii med letoma 1811 in 1815. Leta 1814 je izdal nabožno-vzgojno knjigo Sber lepih ukov za slovensko mladino. Leta 1817 je izdal prvi slovenski pomološki priročnik Sadje - Reja. Pozneje se je posvetil primerjalnemu in etimološkemu jezikoslovju in leta 1832 izdal Poskus etimološkega slovarja slovenskih govorov v Notranji Avstriji (Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart in Inner - Österreich).
Jaskova ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Teznu poimenovali Maistrova ulica, po generalu Rudolfu Maistru (1874-1934). Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Luisen Gasse (Luizina ulica) po veliki vojvodinji Badenski, hčerki cesarja Wilhelma I. Luisi (1838-1923). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Maistrova ulica. Ob regulaciji in odpravljanju dvojnega poimenovanja so ulico leta 1947 razdelili na štiri nove ulice: Moskovsko ulico, Ulico heroja Volodje, Ulico heroja Nandeta in Jaskovo ulico. Tone Rader - Jasko (1913-1946) je bil pred drugo svetovno vojno uslužbenec v Mariboru. Zaradi članstva v komunistični stranki je bil med letoma 1933 in 1936 zaprt v Celju in Mitrovici. Ker pozneje kot uslužbenec ni več dobil službe, se je izučil za zidarja. Po okupaciji so ga Nemci zaprli in preselili v Gradec, od koder je leta 1943 pobegnil v partizane. Po osvoboditvi je bil član okrajnega komiteja KPS Maribor. Leta 1946 je umrl v prometni nesreči.
Jedličkova ulica
Leta 1929 so novo ulico v Magdalenskem predmestju poimenovali Marxova ulica po nemškem filozofu, utemeljitelju historičnega materializma in znanstvenega socializma Karlu Marxu (1818-1883). Po nemški okupaciji leta 1941 so ulico preimenovali W. v. Eschenbach Gasse (Ulica W. v. Eschenbacha) po nemškem pesniku Wolframu von Eschenbachu (okoli 1170-okoli 1220). Leta 1945 so ji vrnili staro ime Marxova ulica. Leta 1947 so ob odpravljanju dvojnega poimenovanja ulico preimenovali v Jedličkovo ulico. Jedlička je bil v drugi polovici 19. stoletja zaposlen kot inženir v delavnicah Južne železnice v Mariboru. Kot zaveden Slovenec je sodeloval pri taborih po vsej Sloveniji in bil aktiven član mariborske čitalnice.
Jenkova ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Studencih poimenovali Simon Jenkova ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Laudon Gasse (Laudonova ulica) po avstrijskem feldmaršalu baronu Gideonu Laudonu (1717-1790). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Simon Jenkova ulica. Leta 1947 so ime skrajšali na Jenkova ulica. Simon Jenko (1835-1869) je bil pesnik in pripovednik.
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Studencih poimenovali Simon Jenkova ulica
Slogovno je prehajal od figurativnosti v askezo, povezano z izbiro kratkih, ljudskih verzno-kitičnih oblik. V pripovedne in opisne pesmi je uvedel lirizacijo in mimetični impresionizem. Najboljša dela so romantična pripoved Spomini, humorna kmečka črtica Tilka, psihološko groteskna novela Jeprški učitelj in njegova lirika, zbrana v Pesmih, s katero sklepa romantiko in napoveduje moderno.
Jerovškova ulica
Po nemški okupaciji leta 1941 so staro ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Hasen Gasse (Zajčja ulica). Maja 1945 so ime poslovenili v Zajčja ulica. Leta 1946 jo je odbor tezenske četrti preimenoval v Potratovo ulico. Leta 1947 so jo preimenovali v Jerovškovo ulico. Anton Jerovšek (1874-1932), duhovnik, gospodarstvenik in zgodovinar, se je v začetku 20. stoletja preselil v Maribor. Po upokojitvi je prevzel vodenje Tiskarne sv. Cirila. Sodeloval je s posvetnimi in gospodarskimi organizacijami v Mariboru. Med prvo svetovno vojno je bil eden soorganizatorjev Majniške deklaracije leta 1917. Po vojni je bil v času prevratnih dogodkov aktiven član narodnega sveta in nato član mestnega sosveta. Leta 1925 je postal papežev komornik. V izvestjah državne realke v Mariboru je v letih 1902 in 1903 objavil razpravi o rimskih katakombah in antično-poganskem suženjstvu.
