(SAMOGOVOR): Virus norosti

Pustni konec tedna, vrhunec norčavosti v vsakoletnem koledarju, sem imel letos priložnost preživeti v evropski pustni prestolnici, nemškem Kölnu. Tam kolega s Ptuja opravlja gastarbajtersko službo v eni od evropskih institucij. In pust je seveda odlična priložnost, da si rojeni Ptujčan, ki je lokalpatriotsko prepričan, da je ptujsko pustovanje najboljše na svetu, ali pa vsaj v Evropi, nekoliko razširi pustna obzorja. Köln je pač, ne vem, dvajset- ali tridesetkrat večji od Ptuja, in takšno je tudi razmerje med pustovanjema oziroma med številom obiskovalcev pustnih norčevanj. Na pustno soboto je celo mesto maskirano, vse nori, znamenito lokalno pivo Kölsch pa teče v potokih. Nič drugače kot na Ptuju, le da je tam glavno pogonsko sredstvo špricer s haložanom. Še bolj norčavo je v ponedeljek, na znamenit rožni ponedeljek, dneva prost dan v prestolnici Severnega Porenja-Vestfalije, ko se v milijonsko mesto vsuje še dodatnih milijon in več ljudi.
Z vrhuncem pustnih norčavosti, kar sem zaznal ob bežnem preletu družbenih omrežij, se je v Sloveniji začela širiti politično vzpodbujena panika zaradi koronavirusa. Kljub temu da je panika najslabši odziv na neznano, pa jo je del politike, ki bi za vsako grožnjo od zunaj, ki se pojavi v globaliziranem svetu, kjer je vse med sabo povezano, neprepustno zaprl meje. Čeprav je vsem več kot jasno, da je to vojaško, administrativno ali logistično nemogoč podvig. Že brez zapor meja je slovenska šentflorajnska dolina mentalno neprevetrena. Vse, kar je tuje, bi želeli z ograjo ali vojaško-policijsko silo zadržati na drugem bregu Kolpe.
Kje pravzaprav živimo, sem se spraševal, ko smo križarili po milijonskem Kölnu z dodatnim milijonom karnevalskih obiskovalcev. Neverjetno se mi je zdelo, okuženemu z virusom panike iz svojega tviteraškega mehurčka, da v štirih dneh nisem srečal prav nobenega osebka, ki bi nosil zaščitno dihalno masko. Niti enega! Še več, nobeden se tudi ni maskiral s priljubljeno zaščitno masko. Čeprav se je na ulicah, v pivnicah, klubih, barih in vseh drugih luknjah žuralo, kot da je sodni dan. Kaj je s temi ljudmi, kje živijo, da ne slišijo glasov nore panike? Okej, Köln je multikulturna, visoko razvita, tolerantna, urbana, gosto poseljena in povrh gejevska prestolnica Nemčije. Takšno okolje pa, razmišljam, ni ravno pognojena njiva za semena histerije, ki širijo paniko in teorije zarot. Glave prebivalcev so pač dobro prevetrene.
Koronavirus seveda nosi s sabo strah pred neznanim, a kolikor je do sedaj znanstveno znanega o njem, ni nobenega razloga za paniko. Težko sodim, kako dobro sta slovenska država, predvsem pa slovenski zdravstveni sistem pripravljena nanj. Vem pa, da v času negotovosti, ki jo s sabo nosi zelo nalezljivi virus, ki pa vendarle ni tako hud kot na primer ebola, se je treba državljansko odgovorno, po kennedyjevsko vprašati, kaj lahko sam naredim za svoje zdravje, ne da se zanašam samo na državo. Ker sami za preventivo lahko naredimo bistveno več, kot lahko za nas sistemsko naredi zdravstveni sistem. Bistvene so najbolj enostavne stvari, od umivanja in razkuževanja rok do gibanja na svežem zraku, nam razlagajo vrhunski virologi in mikrobiologi.
Ti pojasnjujejo, da je koronavirus tudi precej manj nevaren od virusa ošpic. Ošpice je medicina obvladala in jih s cepivom iztrebila. A trend se na našo grozo v zadnjih letih obrača. Priča smo porastu gibanja antivakserjev, ki zavračajo cepljenje svojih otrok proti ošpicam. Precepljenost populacije pada, ošpice se zato vračajo. Povratek ošpic jasno dokazuje, da viruse v prvi vrsti širi človeška neumnost. Nekaj, kar smo v razvitem svetu že imeli pod nadzorom, nas spet ogroža.
In taisti ljudje, ki se ne cepijo ali ne cepijo svojih otrok, trdno sem prepričan, da je tako, množično podlegajo paniki, ki jo generirajo lažne novice, ki se na socialnih omrežjih z aliberalnimi političnimi silami širijo hitreje kot virus v naravi. "Če kaj, bo človeštvo pokopal virus neumnosti. Kajti biološki virusi niso tako neumni in škodoželjni, kot si to predstavlja panični um. Če ima virus trenutno kakršenkoli interes, je to interes, da se prilagodi človeški vrsti kot gostitelju, v katerem se bo lahko množil, ne pa, da nas bo ubil," jasno pove vrhunski hrvaški znanstvenik, strokovnjak na področju globalnega zdravja Igor Rudan, sicer direktor centra Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na Univerzi v Edinburgu in odgovorni urednik znanstvene revije Journal of Global Health. Precepljenost proti virusu neracionalnosti je padla pod kritično raven.